15. listopad 2008 Pred izidom je nova knjiga naše založbe z naslovom
»Zlati cvet« in podnaslovoma:
Slovensko bajeslovje, Duhovna dediščina Karantanije, avtor je Jožko Šavli. Knjiga, nad 500 strani, velikost 140 x 230, bo v trdi vezavi. V njej nam avtor predstavi povsem novo podobo stare vere Karantancev, naših prednikov. Značilno je še zlasti to, da v svojem odkrivanju ni naletel na vsem znana »slovanska« (ruska) božanstva, o katerih se učimo v šoli: Perun, Dažbog, Morana, Veles... temveč na povsem domače slovenske bogove.
Nekdanji panteon Karantancev je dejansko preživel do danes v našem ljudskem izročilu, v naših bajkah in pripovedkah in v številnih navadah za posamezne praznike. Nekatera božanstva, kot je npr. Živa imajo predzgodovinski izvor. Njeno ime ne predstavlja postave, temeč čisto preprosto »življenje«, ponazarja pa jo studenec žive vode. Šele mnogo pozneje si jo zamišljajo kot človeški ženski lik.
Božanstva karantanskega panteona so nekaj povsem drugega, kot so grška, rimska in druga iz antičnega sveta. Se ne prepirajo in kregajo, se ne maščujejo, ne zapuščajo okoli, kot mogočni Zevs, nezakonskih otrok. Karantanski panteon, za razliko od klasičnega, ni svet božanskih postav, ki so kot človeška, samo da so nesmrtna in povzdignjena v nebo.
Karantanska božanstva so, vsaj prvotno, nevidna in brez postav. Ponazarjajo jih pojavi v naravi: Triglav, bog vesolja, ki ga pooseblja velika gora; Belin, bog svetlega neba, pogosto ga ponazarja sonce; Svetovid, bog vidnega sveta... Skoraj že povsem zabrisani sta bili v ljudskem izročilu Dogana ali Zora, boginja jutra, in Vesna, boginja pomladi... Ali ste vedeli, da si Korant in Pust nista istovetna, in da gre za dvoje različnih starih bogov? Karantanska božanstva govorijo človeku po odposlancih narave, to so svete živali in čudežne zdravilne rože: bel kozorog z zlatimi rogovi, zlata srna, mogočni orel, kragulj, roža sv. Ivana, pa ptičica in njen prelep (božji) glas, ki vabi in se mu ni mogoče ustaviti...
Pokristjanjenje je imena starih slovenskih bogov zabrisalo, na njihova mesta je večinoma postavilo svetnike zavetnike. Tako je npr. sv. Krištof stopil na mesto starodavnega Vodnarja (Aquarius), boga živine je nadomestil sv. Lenart... Nekatere stare bogove je krščanstvo porinilo v bajke, med pravljična bitja, o katerih posebej govori del nove knjige. Primer tega, ki je mogoče še najbolj značilen, je starodavni bog Tvarog (Dvorog) ali Svarog, ki ga ni bilo mogoče pokristjaniti in tudi ne odstraniti. Postal je rogati parkelj, ki se pojavlja o Sv. Miklavžu in potem med zimo še večkrat. Dejansko je davni oče naroda, ki zaključi svoje varstvo nad njim kot Korant ob koncu zime. Takšnih in podobnih presenečenj je v novi knjigi vse polno!
22. vinotok 2008
Pisatelj Drago Jančar je oktobra 2008 predstavil v Franciji prevod svoje zbirke Joysov učenec in prevod romana Severnij sij. Predstavitev je potekala v sklopu prireditev Tour de France, ki so namenjene evropskim pisateljem.Oba prevoda so predstavili v znanem gledališču Chatelet in v Evropski hiši v Parizu. V Tolosi pa na univerzi Le Mirail in v literarni kavarni Terra Nova. Drago Jančar je nastopil tudi v Le Mansu.
21. veliki srpan 2008
Letos 26. avgusta slavi tržaški pisatelj Boris Pahor svoj 95. rojstni dan. Pisatelj, ki je s svojim delom Nekropola zaslovel po vsej Evropi, je pričevalec grozot fašističnega režima in nacističnih taborišč. Po drugi vojni ga je desetletja zapostavljal tudi jugoslovanski komunistični režim. Iz spopada s totalitarizmi 20. stoletja – fašizmom, nacizmom in komunizmom – je Boris Pahor izšel kot zmagovalec, je Prešernov nagrajenec in vitez francoske Častne legije. Kmalu bo izšel tudi njegov avtobiografski roman z naslovom Moje suhote. Založba Humar mu iskreno čestita za njegov visok jubilej in in za njegovo ustvarjalno življenjsko delo! Na zdravje, Boris!
12. mali srpan 2008
Frančiškan p. Bruno (* Jože Korošak, 1920), ki živi sedaj v zasluženem pokoju v samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico, je obhajal 65 let mašniškega posvečenja. Naša založba mu iskreno čestita za visok jubilej kot tudi za velikansko delo, ki ga je opravil za Cerkev in za Slovence. Bil je mdr. glavni tajnik vatikanske univerze Urbanianum, sodeloval je v pripravi postopka za razglasitev bl. Antona M. Slomška. Vodil je postopek za razglasitev v blaženim škofa Janeza Gnidovca in škofa Friderika Baraga (končan 1998). Njegovo študijsko gradivo je skoraj nepregledno in še vedno ustvarja. Hvaležni za vse delo, ki ga je opravil v odkrivanju vrednot: duhovnih, krščanskih in zgodovinskih, ki postavljajo naše mišljenje na novo kulturno raven, mu kličemo: Na zdravje!
