04. rožnik 2009 Odmevi
Knjižno presenečenje s konca lanskega leta je zagotovo izjemno delo Jožka Šavlija »Zlati cvet«, ki nam na zanimiv način razkriva, v kaj in kako so verjeli naši predniki... Avtor nam tokrat predstavi povsem novo podobo stare vere Karanta ncev. Zanimivo je, da v svojem raziskovanju in odkrivanju ni naletel na doslej znana \"slovanska\" oziroma \"ruska\" božanstva, o katerih nas učijo v šolah – na Peruna, Dažboga, Morano Velesa...
Judita Valič, v: Dobro jutro, 17. januarja 2009.
Šavli se v prvem delu knjige posveča panteonu staroslovenskih (karantanskih) božanstev... So nevidna in brez postav, ponazarjajo pa jih pojavi v naravi: Triglava, boga vesolja, pooseblja velika gora, boga svetlega neba Belina pogosto ponazarja sonce, Svetovid je bog vidnega sveta, Dogana ali Zora je boginja jutra in Vesna boginja pomladi. Karantanska božanstva govorijo človeku po odposlancih narave oziroma svetih živali in čudežnih zdravilnih rožah... Šavli med drugim ugotavlja, da Korant in Pust nista istovetna, ampak gre za dvoje različnih starih bogov... MM, v : Primorske novice, 10. februarja 2009
Avtor v pogovoru za Slovenske novice: »Naš Pust je v bistvu antični Dioniz, ki pride iz matere Zemlje, odpre pomlad in se po treh dneh rajanja spet vrne vanjo. Presenetilo me je odkritje, da je med karantanskimi bogovi obstajala tudi Vesna, boginja pomladi. Prej sem bil prepričan, da je šlo zgolj za panslovanski uvoz... Njen partner je Jarnik, imenovan tudi Vesnik, ki je potem prešel v sv. Jurija. Jarnik je bil mlado sonce in je sedaj v krščanstvu prispodoba vstajenja Kristusa. Božanska dvojica, ki odpira pomlad, se znova prebudi v Maji in Kresniku. Prva predstavlja bujno majsko naravo, drugi je sin sonca. Oba zgorita v kresu (24. junija) in odpreta poletje, v katerem dozorijo pridelki. Dvojica kot simbol novega življenja se ponovi tudi drugje. Junak, ki odrešuje svoj narod, ima za družico Devo, boginjo mladosti in ljubezni...« - Ivan Sivec, v: Tedenska tribuna Slovenskih novic, 7. marca 2009.
Za ljubitelje starožitnosti bogato delo, ki črpa iz legend, ljudskih pripovedi in verovanj, etnoloških del in venetoloških izpeljav. Nedvomno je fascinanten ta gigantski korak, ko iz drobcev sledimo zgodbam in izvorom v tisočletja pred našim štetjem. Delo je pretkano z racionalnimi uvidi, ko recimo pojem pesjan postavi v kontekst krščanske srednjeveške mentalitete, ki je nekrščene tujce imenovala pesjane. In od tod izpelje kredibilno interpretacijo bitij, kot je bil Pes Marko; pesjan, rojen iz zveze med domačinko in »tujim pesjanom«... Bernard Nežmah, v Mladina, 29. maja 2009.
Mnogo tega duhovnega bogastva je s pokristjanjenjem prešlo v naše krščansko izročilo, v šege in navade ob cerkvenih praznikih. Cerkev je vse to duhovno bogastvo prevzela in ohranjala, za kar je dal smernice že sv. Avguštin v svoji razprave De doctrina cristiana. Avtor je del knjige posvetil tudi vilinskim bitjem. Njihov svet je po vsej verjetnosti še starejši. Pri človeku se začenja že v mladostnih letih, kjer ga uteleša naravni otroški strah, poznan kot bau-bau. V knjigi je vsaj v obrisih predstavljeno verovanje naših prednikov, ki so si svet po smrti predstavljali pod zemljo – pa tudi v visokih gorah, kjer je bil raj. Kazen za greh je bilo zakletje, ki je trajalo vse dokler ni potekel čas pokore... Elvira Miše, v: Report, 1. junija 2009.
2.traven 2009
Zlati cvet je najnovejše delo o bajeslovju Slovencev, ki ga je napisal prof. Jožko Šavli. V njem odkriva avtor stara karantanska božanstva. Gre za prvo tovrstno študijo, nasproti dosedanjim razlagam, da so naši predniki častili slovanske (ruske) bogove, kot so bili Perun, Morana, Dažbog, Svarun… Nova študija temelji na postavki, da smo Slovenci na našem ozemlju avtohtoni. Nekaj božanstev v knjigi, kot so Triglav, Belin, Kresnik, Živa… je znanih že iz domačega izročila. Nekaj pa jih je na novo odkritih, na primer Maja, Jarnik, Korant, Pust,… Vesno, boginjo pomladi, smo si doslej predstavljali zgolj kot slovansko (rusko). V resnici pa smo jo imeli tudi mi. Davna boginja smrti se je imenovala Baba, njen odsev pa je Pehtra Baba ali Torka itd.
Knjiga nam okriva bogato duhovno življenje, ki so ga naši predniki gojili že v predkrščanskem času. Mnogo tega duhovnega bogastva je s pokristjanjenjem prešlo v naše krščansko izročilo, v šege in navade ob cerkvenih praznikih, tako ob Božiču, Veliki noči pa v majskih šmarnicah na čast Mariji in ob godovih svetnikov, zavetnikov. Cerkev je vse to duhovno bogastvo prevzela in ohranjala, za kar je dal smernice že sv. Avguštin v svoji razpravi De doctrina Cristiana.
Avtor je del knjige posvetil tudi vilinskim in demonskim bitjem. Njihov svet je po vsej verjetnosti še starejši. Pri človeku se začenja že v mladostnih letih, kjer ga vteleša naravni otroški strah, poznan kot bau-bau. V knjigi je vsaj v obrisu predstavljeno verovanje naših prednikov, ki so si svet po smrti predstavljali pod zemljo kot tudi v visokih gorah, kjer je bil raj. Kazen za greh pa je bilo zakletje, ki je trajalo, vse doker ni potekel čas pokore. - Knjiga ima nad 528 strani ter povzetke v angleščini, italijanščini in nemščini
